Spotoma, ko so skrbeli zase, za stranko in republiko, se je zgodovinski liberalizem nekdanjega jedra stranke pokazal za tisto, kar je vedno bil: privid, liberalizem pa je postal sinonim za tranzicijsko karikaturo neoliberalizma in privatizacijsko ropanje družbenega premoženja. Poglavitni prispevek k slovenski politični zgodovini pa je bil uspešno zabrisovanje konfiguracije političnega prostora, dekonstrukcija političnega prostora. Za politično življenje je to izjemno slabo, za levo politiko ubijalsko.