Predsednik stranke je postal predsednik vlade in predsednik republike, stranka je pod njim postala vladajoča stranka, veliko posameznikov je obogatelo, komaj kaj manj jih je uživalo slavo in moč. Spotoma, ko so skrbeli zase, za stranko in republiko, se je zgodovinski liberalizem nekdanjega jedra stranke pokazal za tisto, kar je vedno bil: privid, liberalizem pa je postal sinonim za tranzicijsko karikaturo neoliberalizma in privatizacijsko ropanje družbenega premoženja. Poglavitni prispevek k slovenski politični zgodovini pa je bil uspešno zabrisovanje konfiguracije političnega prostora, dekonstrukcija političnega prostora.