Vendar v takratni opoziciji ni bilo razprav o liberalizmu, ni bilo zavestnega navezovanja na liberalno tradicijo. Del tiste spontane liberalnosti je postal nosilna sestavina nastajajoče liberalne stranke. Preden se je konsolidirala, je dobila predsednika, ki ne s tistim ozadjem ne s kakšnim drugim liberalizmom (razen morda s tistim, čemur so v partiji pravili liberalizem) ni imel veliko skupnega.