Sodišče je sicer menilo, da mora svoboda govora uživati še posebno varstvo, vendar to ne pomeni, da je svoboda govora poslanca neomejena. Sodišče je zapisalo, da četudi gre za poslančev politični govor, »je treba upoštevati določbo tretjega odstavka 15. člena ustave o tem, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene z enakovrednimi pravicami oziroma s svoboščinami drugih«. V Hvaličevih očitkih namreč ni bilo nobene distance, govoril je o »čistem kriminalu«, o jasnem in konkretnem primeru hudega kaznivega dejanja.