S pravnoorganizacijsko obliko verske skupnosti spodbuja predstavnike zelo različnih veroizpovedi in svetovnih nazorov k vsem skupnemu cilju, k delovanju v skladu z veljavno zakonodajo in sožitju.
Tudi sodobna zgodovina novih religijskih gibanj izčrpno pripoveduje o tem, kako so “iskreni verniki katerekoli religije... poskus prištuljenja [kakšne] Cerkve svete preproščine” razumeli kot “norčevanje in žalitev resničnih verskih [in/ali drugih] skupnosti [oziroma posameznikov]”. Brez pretiranega truda je mogoče ugotoviti, da so mnogim doslej neupravičeno odrekali vero oziroma pravo vero iz teoloških in drugih avtoritativnih stališč.