Po razočaranju nad tem nekam pišmevuhovskim odnosom naše Cerkve do tega jubileja najveličastnejšega izliva absolutne kreacije sem torej v spoštljivem občutku do čudeža stvarstva spil pivo, potem pa še enega ali dva, no, mogoče je bilo še kakšno več. S prijatelji smo ob seveda vse popoldne in še pozno v noč zavzeto kramljali o Bogu Očetu in njegovi dobroti. Naša družba se je vedno bolj debelila z novimi prišleki, ki so se kaj radi pridružili našemu slavju.