Posebne pravice se urejajo v devetih področnih zakonih (od Zakona o lokalnih volitvah do Zakona o organiziranju vzgoje in izobraževanja, vrtcih, osnovni šoli, medijih, uresničevanju javnega interesa za kulturo, knjižničarstvu...do Zakona o lokalni samoupravi, ki v določenih občinah zagotavlja, da imajo svojega svetnika oziroma svetnico).
O tem, da se posebne pravice urejajo v številnih in ne le v enem zakonu, je odločal parlamentarni Odbor za notranjo politiko že leta 1995. Sama nimam problemov s tem, ali se posebne pravice dodatno uveljavijo še v drugih zakonih (še posebej v zakonu o financiranju občin), ali pa se združijo v enem globalnem zakonu.