Recimo, o vrnitvi cerkvene lastnine se je ruska pravoslavna cerkev že izrekla, češ da se v zahodni Ukrajini (Galiciji) izvaja pritisk na pripadnike pravoslavne vere.
Srž pravoslavno-katoliškega spora so nepremičnine: kajti ko je bila katoliška cerkev tik pred II. svetovno vojno prepovedana in »agenti« Vatikana deportirani, so stavbe in mnogi nabožni predmeti avtomatično prešli med državno imetje ali v last pravoslavne cerkve. Zdajšnje pojasnjevanje, kateri, pravoslavni ali katoliški cerkvi, naj bi pripadalo to ali ono zemljišče, se je v začetku devetdesetih razraslo v več konfliktov: okupacijo stavb, sodnih postopkov in pretepov.