Pred tako uravnanim pogledom so prihodnji zmagovalci razgrinjali zgodbe in prikaze, ki jih je mogoče povzeti s preprosto trditvijo: »Oblast ima umazane roke.« Aksiom lahko razumemo s stališča plebejskega resentimenta ali sartrovskega eksistencializma ali zdravega praktičnega razuma ali kot večno oidipsko prekletstvo ‐ vseeno: prav ta ideološki esperanto omogoča nepolitično konsolidacijo čez zadosten del volilnega telesa.
Podmena o »pokvarjeni oblasti« je prav toliko iracionalna, da jo je mogoče zlahka hraniti z izbranimi eksempli, in je zadosti čustveno nabita, da zmore napajati vse od indisponirane indiference do ogorčenja in gneva.