Mislim, da se je prvi tak jasen javni odziv, ki ni bil deklarativen prek družbenopolitičnih vzvodov, pokazal šele s leta 1984. Ampak takrat je bilo tudi že precej ljudi, ki so rekli, da imajo fantje zelo prav. Spomnim se Jožine stare mame, Trampušove, gospe, ki je dala štiri leta taborišča skozi in je rekla: oni niso fašisti, ta, ki jih je spraševal, ta pa je. Trbovlje so bile takrat rigidne.