Glede na to bi bila prenova dopustna le v okvirih sedanje gradbene lupine, v notranjosti pa bi bilo treba ohraniti osnovno razporeditev prostorov s šestimi dvoranami. Ker investitor od vabljenih arhitektov ni zahteval spoštovanja teh omejitev, ampak jim je pri delu pustil proste roke, se je vseh šest odločilo za rušenje Kolizeja. Še največ nostalgije do obstoječe stavbe je mogoče najti v projektu finskih arhitektov Heikkinena in Komonena, toda tudi tu kaj več od manjšega dela fasade ne bi ostalo.