Ta določa, da je višina Kolizeja omejena na pritličje in štiri nadstropja, poleg tega pa se Kolizej v celoti varuje za javno namembnost, se pravi, da v njem pravzaprav ne bi smelo biti stanovanj. Glede na to bi bila prenova dopustna le v okvirih sedanje gradbene lupine, v notranjosti pa bi bilo treba ohraniti osnovno razporeditev prostorov s šestimi dvoranami. Ker investitor od vabljenih arhitektov ni zahteval spoštovanja teh omejitev, ampak jim je pri delu pustil proste roke, se je vseh šest odločilo za rušenje Kolizeja.