Čeprav so bile zahteve investitorja vnaprej natančno določene, se jim arhitekta nista v celoti podredila. Naredila sta na primer manj stanovanj in pisarn ter se bolj osredotočila na tisti del kompleksa, ki bo namenjen javnemu programu. Investitor je na primer predvidel, da bi gledališče obsegalo od 1200 do največ 1320 sedežev, Nizozemca pa sta se namesto tega odločila za 1392 sedežev.