Pa vseeno zbere pogum, da sam naredi korak in se presede z vozička na stol ali posteljo. Vsakič, ko me je česa strah, se spomnim na te ljudi, na njihov pogum.
Zdi se, da je prostovoljno delo za osemindvajsetletno Zagrebčanko le smiselno nadaljevanje poti, ki jo je začrtala, ko se je odločila za ta študij.