V letih novinarskega pohajkovanja se je pred mojimi očmi zvrstilo na desetine ustanov, ki skrbijo za duševno in telesno prizadete, ostarele in drugače problematične. Vsako srečanje je pustilo zarezo usmiljenja in otožnosti, ki se je še lep čas ne moreš znebiti. A ob pogledu na sproščeno druščino, ki je poležavala na kavču, se je klobčič napetih živcev, ki se je sprva začel nabirati v prsih, nenadoma sprostil.