Sivolasega pogosto obišče sestra, vsak petdesetletnik pa mu lahko zavida zadovoljstvo z življenjem. V Barki mu je všeč vse, vse rad počne, če ni prešerno nasmejan, je vsaj zadovoljno umirjen. Na vratih njegove sobe visi otroška risba, za katero se ne spomni več, kaj je na njej pravzaprav hotel narisati.