Zgodaj je zaslutil Napoleonovo usodo in se od njega oddaljil sredi vojaških zmag, dve leti pred katastrofalnim ruskim pohodom, potem pa v taboru njegovih najhujših sovražnikov, Burbonov, postal glavna figura dunajskega kongresa, ki je celino uredil za naslednjega pol stoletja.
Noben nestanovitnež mu ne seže niti do pasu. Vendar ne moremo reči, da je bil lahkomiseln.