je odžgolela eno tako poduhovljeno in na robovih gospelsko Zdravljico, na balkonu je hotel nekdo ploskati, pa ni bil nihče zares zato. Drni, čvrst na nogah, je zaželel čim več pozitivne energije ter si za četrti sklic zaželel, da bi bil nekoliko bolj »normalen«, da bi lahko parlament vendarle deloval nekoliko bolj evropsko. Po par splošnih opazkah o Evropi ‐ staranje prebivalstva, socialna država, te reči ‐ je zmogel še skoraj neprisiljen nasmešek, po tem izjemnem vložku pa se je lahko samo zgrudil nazaj na stolček, nakar je tako ali tako takoj šel.