Zbor za republiko je bil popolnoma drugačen, sledili so modelu SZDL-ja, ki ga je vzpostavil. Zbor za republiko je uresničil Kardeljeve sanje, da bi se politična in civilna družba zlili v eno homogeno telo. Na Zboru za republiko so prevladovali strankarski veljaki, ki so pozdravljali anonimno množico ter zavajali medije z izjavami, da so deležni spontane podpore državljanov, da se je »zgodilo ljudstvo«.