Pa ne zato, ker bi Lukašenka brezpogojno podpirala večina prebivalstva (po neodvisnih raziskavah ga podpira le 30 odstotkov volivcev), ampak zato, ker na beloruskih voliščih skorajda ni ne neodvisnih, ne opozicijskih in ne mednarodnih opazovalcev.
O vsem tem je v Belorusiji moč kaj zaslediti le v opozicijski medijih, ki pa jih je bore malo, saj jih oblast ukinja kot po tekočem traku, kritični novinarji pa »skrivnostno izginjajo«. Opozicijskih televizijskih postaj sploh ni, redki dnevniki, kot na primer »Narodna volja«, pa izhajajo na pol ilegalno in v zelo majhnih nakladah.