nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Da so jezik, tekst in resnica nekaj fiksnega, stabilnega in enoznačnega, je bila velika iluzija zahodne filozofije, ki jo je Derrida razbijal - v filozofskih tekstih je tako našel pogosto povsem marginalne simptome, predsodke, slepe pege, pristranosti, napetosti, napačne predpostavke, lapsuse in paradokse, sledi logocentrične miselnosti, ki so bile v protislovju s tem, kar je skušal avtor dokazati ali pa braniti.

Recimo: običajno je pokazal, da pojmi, argumenti in motivi v tekstu temeljijo na binarnih opozicijah (npr. dobro/zlo, narava/družba, bit/nič, resnica/videz, moški/ženska, razum/norost, duh/telo, beseda/tišina ipd.), da filozof vedno privilegira en člen opozicije, da so te opozicije nestabilne, da sta člena opozicije odvisna drug od drugega, igriva, zamenljiva in neodločna in da je tisto, kar je na prvi pogled primarno in originalno, le efekt nečesa drugega. In ker avtor ni sposoben vračunati te neodločnosti, negotovosti in dvoumnosti, nikoli ne pove tega, kar je hotel, ampak nekaj čisto drugega.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA