Misel, da invalidi in invalidke čutijo potrebo po spolnosti, je za telesno zdrave nezaslišana, često povezana z nelagodjem in celo gnusom.«
Strokovno medicinsko osebje, usposobljeno za oskrbo vidno oziroma motorično hendikepiranih, potihem podpira seznanjanje svojih oskrbovancev s kompleksno problematiko spolnosti, glasneje pa si o tej temi ne upajo razmišljati zaradi svojcev hendikepiranih oseb, ki bi si njihovo pobudo utegnili napačno razlagati. Problem so torej nehendikepirani.