Britanski ekonomist Ricardo je to predstavo leta 1817 lepo strnil v zakonu o primerljivi prednosti. Če povemo s preprostimi besedami, ta zakon pravi, da imata strani korist od trgovanja, četudi sta obe sposobni izdelovati lastne trnke in sekire in četudi ena od njiju zmore oba izdelka izdelovati učinkoviteje od druge. Razlog pa je, da tako dobrim proizvajalcem kot slabim koristi, če svojo proizvodnjo omejijo na izdelek, ki ga znajo izdelovati učinkoviteje, in ga zamenjajo za stvari, ki jih ne izdelujejo tako spretno.