Kljub radikalno ateistični drži bo pozneje še večkrat pisal o krščanstvu. Med drugim bo sv. razglasil za prvega leninista, katolikom pa očital perverznost, češ da Kristusovo žrtvovanje na križu razumejo kot odpustek za to, da se lahko brez kazni vdajajo skrivnim željam.
Najbližje srečanje s cerkvenim občestvom doživi na diskusiji v Muenchnu, kamor ga povabijo nemški škofje.