Našla pa sem primer ženske, poročene v družino Žovneških, ki je v pečatni podobi imela celo drevo, na katerega sta pripeta grba. Drevo v tem primeru nastopa v isti funkciji, v kakršni bi bil sicer portret lastnice pečata. Spet bi lahko špekulirali, da tu drevo ni le ornament, temveč vsebinska zamenjava.