Začetek sodnega pravdanja, ki bo odločilo, ali je lahko spomenik zgodovini zasebna last, je najbolj spominjal na cirkus, ki ga v uprizarja sam svoj odvetnik. Diplomirani pravnik se je odločil za »svojo sveto« spomeniško lastnino boriti sam ter sodnico na samem začetku poučil: »Nobena lastnina ne more biti prenesena brez vednosti vseh vpletenih strank in MOL nima pooblastil, da bi razlastil toženo stranko ‐ zemljiškoknjižnega lastnika.« Odvetnik IZTR-ja, ki ga je v sodni dvorani zastopal direktor, je nadalje predlagal, da se na naslednjih obravnavah kot stranski intervent pojavi predstavnik MOL-a.