Vseeno je večina razprav potekala v prijaznem razpoloženju naštevanja nekdanjih zaslug in se ni toliko ukvarjala s kritičnim pogledom na gibanje. Obiskovalec se ni mogel znebiti vtisa, da se je za večino starejših udeležencev čas ustavil nekje leta 1977 in da aktualnega dogajanja ne spremljajo več toliko kot prej, ko so bili še entuziastični mladci.
Kljub temu je bilo vredno prisluhniti starim anekdotam in pogledom takratnih akterjev, ne zaradi tega, da bi slišali kaj pretresljivo novega, ampak zaradi življenjskih izkušenj govorcev.