Flick seveda ni krenil po poti znanih nemških zbiralcev in donatorjev, ki so svoje zbirke poklonili javnosti. Taki so denimo bili bankir Staedel v Frankfurtu, kanonik Wallrafa in pa odvetnik Haubrich, ki je v Koelnu že med vojno zbiral tako imenovano izobčeno umetnost in jo nato poklonil muzeju.
Zgodba o Flickovi umetniški zbirki se je zasukala precej drugače, kot si je zamislil direktor muzeja Hamburgerhof.