V obeh »intervjujih« so seveda postavljena všečna vprašanja, sledijo pa jim všečni, ne preveč neposredni odgovori, ki pa so vsekakor akumulaciji v prid. Le zelo pozoren bralec bo ugotovil, da »članka« ni podpisal novinar, temveč podjetje za odnose z javnostmi ‐ skratka, da gre za navadno reklamo, le da nam ne prodajajo pralnega praška, ampak akumulacijsko jezero.
Mogoče pri Milerjevi še ne, pri prof. dr. pa se zagotovo postavlja vprašanje, kje so meje pri zlorabi položaja sebi v prid in kako nizko še lahko gre znanost.