Njihova izjava je bila pričakovana, slovenski škofje se namreč oglasijo pred vsakimi volitvami, skorajda pred vsakim referendumom in tudi takrat, kadar se jim zazdi, da bi zbegani kristjani in vsi ljudje dobre volje potrebovali kakšen napotek. In takšen »zbegani čas« je tudi čas odločanja o novih državnozborskih poslancih, o ljudeh, ki naj bi v naslednji štiriletki vplivali na življenje Slovenije, na življenje ljudi in, jasno, tudi na življenje cerkve.
Na prvi pogled je njihovo sporočilo dolgočasno, politično nevtralno, ohlapno in enigmatično, kot so enigmatični vsi sveti spisi.