Avtentičnost gradiva, objavljenega v spletu - in velika večina plagiatov je takšnih - je z iskalniki, kot so Google ali Najdi.si, moč preveriti v minuti. Tovrstno preverjanje je tudi običajen postopek, kadar nov uporabnik naenkrat objavi že precej izdelan članek, ki mu manjkajo le značke Wiki. Pri gradivu, pretipkanem iz knjig, je seveda preverjanje neprimerno težje, vendar pa je tam tudi vloženega dela toliko več, da to po mojem ni pogosto,« pravi.