Del recepta za svojo nadčloveško produktivnost je doktor Dim razkril proti začetku svoje resnično impresivno masivne bukve, in sicer je zadeva taka: na leto mu sicer z vsemi in prazniki pripadata dva meseca dopusta, a ni teh pravic nikoli izkoristil že vse od leta 1990. Kar ga, če sklepamo iz sledečega komentarja, poleg razumljivih eksplozij humanističnega ponosa očitno navdaja tudi z določeno mero grenkobe: »Mislim, da je slovenska država pri dopustih preveč velikodušna.