Ha, smo rekli ter se pomenljivo in globoko spogledali, cesta, torej civilizacija in torej tudi kakšna skromna gostilnica tod na Dolenjskem ne more biti prav daleč, v mislih pa so se nam pričele prikazovati z drobnimi kapljicami orošene steklenice hladnega piva. Korak se mi je kar sam od sebe podaljšal, a ko sem ravno kanil krepko zakoračiti na bankino, me je sunkovito zaustavil naš v obcestno ščavje previdno potuhnjeni neformalni vodja. Z znaki nam je dopovedal, naj njegovemu zgledu sledimo tudi mi.