Ni šlo le za psihopatske epizode - take so bile direktive. In Kerryju se je zdelo prav, da si Amerika neha lagati in da si pride na jasno: Ko bodo tako čez 30 let naši bratje, ki so brez rok, nog ali pa obrazov, korakali po ulici in jih bodo otroci vprašali, kaj se jim je zgodilo, bodo lahko rekli - Vietnam. In s tem ne bodo mislili puščave niti umazanega obscenega spomina, ampak kraj, kjer se je Amerika končno spreobrnila in kjer so ji vojaki, kakršni smo, pomagali do spreobrnitve.