se je s temi besedami sicer želel spomniti predvsem ugrabljenih francoskih novinarjev Chesnota in Georgesa Malbrunota, ki sta bila prav tisti čas v rokah neznanih ugrabiteljev, vendar v Perpignanu tudi drugače ni bilo pravega vzdušja za veselje. Fotografije na spremljevalnih razstavah so pač dokumentirale današnjo družbo, tisti del družbe, ki najde vsak razlog ‐ etnični, verski ali pa katerikoli drugi ‐ za nasilje, družbo, katere vedenjski vzorec sta paranoja in sebičnost. In govorile so predvsem o ljudeh, ki so žrtev vsega tega.