Sam zakon, ki regulira mučenje živali, je sporen že pri osnovni definiciji tega mučenja: opredeljuje ga kot vsako ravnanje ali opustitev, ki povzroči trajno ali hujšo poškodbo posamezne živali. To med drugim pomeni, da so tisti nešteti akti začasnega trpljenja, ki ga živalicam povzročajo nezreli lastniki ali pogosto zgolj naključni mimobežniki, zakonsko čisto v redu. Usmrtitve so mirno dovoljene ne samo v prehranski namenski funkciji, temveč med drugim tudi za pridobivanje krzna, potrebe najrazličnejših naravoslovnih muzejev in obredne zakole.