V času Dubrovniške republike in tudi kasneje je bila cena soli enaka ceni čistega zlata. »Bila je dobrina, ki jo je bilo treba varovati, pa četudi so zato morali zgraditi 5,5 kilometra dolg varovalni zid nad,« še pravi Svetan.
Kljub dragocenosti soli pa so knezi že v srednjem veku pokazali, da so imeli humanitarno vizijo, saj so revnim prebivalcev Dubrovniške republike namenili deveti kristalizacijski bazen, imenovan (lat. za svet), kjer so ti lahko brezplačno nabirali sol.