Ob tem je treba pripomniti, da sem bil do upokojitve med najbolj produktivnimi slovenskimi publicisti (preverljivo v dokumentacijskem oddelku katerekoli knjižnice ali časopisne hiše). Preverljivo je tudi dejstvo, da sem v samostojni Sloveniji edini državljan, ki je odklonil denarno nadomestilo, do katerega sem imel po zakonu pravico (ko sem bil prisiljen zapreti prodajno galerijo z oblačili, sem soboškemu zavodu za zaposlovanje sporočil, da odklanjam proračunski denar za preživetje).
Ali me je treba zaradi takega življenjskega programa omrtviti oz. ubiti (kot pravi spoštovani državljan), naj ugotovijo bralci in vsekakor pristojne inštitucije.