Bistri posamezniki se zato ne le lažje spopadajo s spremenljivostjo, temveč lahko tudi dejavno pripomorejo k spremenljivosti svojega vedenja. Raziskave kažejo, da imajo sesalci, ki živijo v večjih socialnih skupinah ‐ in morajo zato v glavi imeti več posameznikov, zvez in odnosov -, res večje možgane v primerjavi s preostalim telesom kot manj družabne vrste.
Druge biologe zanima predvsem spremljanje sprememb v fizičnem okolju, denimo distribucija hrane ali če se morajo pripadniki neke vrste naučiti poiskati tudi hrano, ki je ni tako preprosto zaužiti.