Bistveno bolj problematične so druge metode, ki jih imajo na razpolago policisti ter varnostne in obveščevalne službe za tajno nadziranje. Denimo tajno opazovanje ali sledenje posameznikov, pri čemer uporabljajo naprave za fotografiranje in snemanje, ali tajno delovanje in uporaba informatorjev. Vse do junija letos, ko je bil spremenjen zakon o kazenskem postopku, sta namreč vse te ukrepe dovoljevala kar generalni direktor policije in njegov namestnik, ne pa sodišče ali tožilec.