Nikomur med njimi ni bila uslišana zahteva po pripadajočem telefonskem klicu, vsako poizvedovanje ali poskus uveljavljanja svojih pravic pa je po besedah aretiranega Ljubljančana pomenilo »žalitve in grožnje, da nas bodo razbili«. Po prestani noči v učilnici je ob desetih zjutraj sledil prevoz k sodniku za prekrške, ki so ga hrvaški policisti izvajali v vožnjah po deset ljudi. Podobno je deloval tudi sodnik za prekrške, ki je skupinam po deset prestopnikov po tekočem traku izdajal kazni, ki so ne glede na vrsto in količino zasežene droge nalagale kazni v višini 5000 kun.