nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:



Primer: ob sedanji vložitvi predloga “ustavnega zakona o izbrisanih” je rekel na temo famoznega “selektivnega pristopa” samo to, da ta zakon “omogoča ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri” ‐ kar je za vsakogar, ki se mu v dejanski problem ne ljubi poglabljati, gotovo zelo všečna in na prvi pogled neproblematična teza. kot drugemu nato ni preostalo več drugega kot “racionalno utemeljevanje” te iracionalne teze, torej navajanje zlasti naslednjega “argumenta” (iz obrazložitve zakonskega predloga): da so upravičeni do vračanja statusa za nazaj le tisti, ki so jim “posebne objektivne okoliščine preprečile, da bi si ustrezno uredili svoj status” (vojna v Bosni, napake uradnikov itd.). Popolna neumnost: status je bil februarja 1992 enako nezakonito odvzet vsem ‐ koliko se je kdo kasneje trudil, da bi si ga na novo pridobil, bo pomembno šele pri odmerjanju višine odškodnine (če bo do tega sploh kdaj prišlo ‐ sedanja zakonodaja namreč vse odškodnine za obdobje od 1992 pa vsaj do 2000 a priori izključuje!), na dolžnost države, da nekoč “ukradeni” status sedaj vrne, pa to nima in ne more imeti absolutno nikakršnega vpliva.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA