O amotivacijskem sindromu je objavljenih preko 3.000 strokovnih člankov in iz svoje skoraj desetletne klinične prakse dela doma in v tujini z osebami, ki imajo poleg težav z uživanjem prepovedanih drog še pridružene duševne motnje, pa žal lahko zaključim, da so taki bolniki manj opazni v družbi, veliko bolj pa izstopajo v ambulantah.
Iz zapisa pomočnika predsednice ŠOU Ljubljana (Mladina, št. 33) je razvidno, da se zavzemajo za dekriminalizacijo, ki je še izrazito pomembna pri osebah z zdravstvenimi posledicami. Sicer sem pa vesela vsakega odziva na perečo problematiko prepovedanih drog, s katero se vsakodnevno ukvarjam.