Gre za tisto, kar se širi najprej nedolžno »v obliki občasnih ali zasebnih dogodkov ali državne nezakonitosti« in kar »čaka samo še na novega glumača (kandidatov ne manjka), ki bi organiziral, uzakonil, razglasil za potreben in primeren morebitni bodoči val nasilja...«
Glumači so seveda nenehno aktivni, in današnji televizijski verniki se lahko kljub nekaterim šokantnim zgodbam, ki smo jih slišali v zadnjem času, še vedno tolažijo, da tovrstne stvari niso mogoče, podobno kot se zgodi v eni od pesmic iz začetka dvajsetega stoletja. V njej zglednega nemškega državljana povozi avto v ulici, kjer je promet prepovedan.