nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Zgodovino uničevalnih taborišč bi vsi morali doumevati kot zlovešč znak nenevarnosti«.

V zadnjem desetletju slovenskega razcveta in postsocialističnega vnebovzetja ste ob tematiziranju izključevanja, rasizma, homofobije, nestrpnosti, izbrisanih, sovraštva do in njihove diskriminacije nenehno poslušali tudi o visoki kulturi slovenskega naroda, o tem, da je le-ta ravzaprav najbolj sovražen do samega sebe, razcepljen navznoter in da je v svojem jedru nedolžen, majhen in ogrožen "subjektek", ki da nikomur noče nič zlega, nasprotno, le čuva in ohranja svojo kulturno, jezikovno in običajno narodovo dediščino... Nazadnje so o tem nedavno pisali tudi nekateri nacionalni pomembneži in filozofi, ki so nas malo pred ustanovitvijo zbora za republiko poučili celo o »desetletja partijsko dirigirane birokracije, vselej ostre do domačih in "nadvsepopustljive" do tujcev iz drugih jugoslovanskih republik...« ter o tem, da gre pri nas za »običajno domoljubje«.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA