Glasba tanga in Piazzolle me je tako prevzela, da je včasih prikrila vsebino predstave, nad katero pa nisem bila tako superlativno navdušena. Pogrešala sem senzibilen ljubezenski odnos med moškim in žensko, ki ga po mojem mnenju sproža tango. S koreografskega stališča me je zmotilo tudi, da je bila predstava delana na določeno glasbo in se je zato zvrstila po točkah, ki pa jih nisem znala povezati v celoto.«