V sveti dolinici ‐ Međugorje namreč pomeni kraj med gorami ‐ smo bili točno ob petih in nič prej.
Greh gor ali dol, vsaj nekateri smo prvi večer namesto veri in molitvi posvetili vinu, ki ga je bilo kljub svetosti kraja povsod v izobilju, pa tudi žilavke (hercegovska šmarnica) se nismo branili. Dušnih pastirjev, ki so delili odpustke, je bilo na kraju samem dovolj.