Uspeh nekaterih posameznikov je povzročil pravo mrzlico v tem delu Istre in kaj kmalu so imeli skoraj pri vsaki hiši štirinožnega pomočnika. Število tartufarjev je raslo kot gobe po dežju, izplen iz gozdov pa se je topil kot spomladanski sneg. Včasih je ljudem uspelo najti tudi do nekaj kilogramov gomoljik na dan, danes pa se tartufarji, teh je približno dva tisoč, neredko iz izropanih gozdov vračajo praznih rok.