Preden je sploh bila vpisana v register (14.5.1990), je »založnik« izdal petnajst knjig, v kolofon katerih je kar tako vpisal Emonica. Za ta podvig je od Ministrstva za kulturo dobil precejšnja sredstva na osebni (takrat) žiro račun. Po tem, ko je (1994) sodišče »zamrznilo« dejavnost Emonice, je bilo pod isto »firmo« natisnjenih še dvanajst knjig.