Takrat so jih začeli oboževati v Périgordu, prvo knjigo o tartufih pa je leta 1564 napisal Alfonso Cecorelli. Francoski botanik Joseph Pitton de Tournefort jih je kot prvi znanstveno opazoval in opisal (1701‐1711), sedemdeset let kasneje pa so tartufe znanstveno proučili tudi v Italiji. Prof. Massimo, direktor Inštituta za biologijo morja in akvarija v Rovinju, je bil prepričan o obstoju tartufov v Istri, zato je leta 1929 na poizkusni lov povabil svoja prijatelja Testonia in Pietra Giovannellia, ki sta s seboj pripeljala izšolanega psa.